DRUŠTVO METANOIA IZ SARAJEVA TER DELAVNICE »SLIŠANJA GLASOV«

V juniju 2014 je v Sarajevu potekala delavnica o slišanju glasov (v nadaljevanju SG), ki sta jo skupaj organizirali društvo Metanoia iz Sarajeva in društvo Prostor iz Beograda v sodelovanju z izvajalci iz nevladne mednarodne organizacije/ mreže Intervoice. O seminarju smo pisali v prejšnji številki Kraljev ulice, tu objavljamo intervju s predsednikom društva Metanoia Adijem Hasanbašiæem, na naslednjih dveh straneh pa objavljamo intervju s predsednico društva Prostor iz Beograda.

Lara: Kako doživljaš delavnice o slišanju glasov v Sarajevu?

Adi: To je prva predstavitev pristopa SG v Bosni in Hercegovini in sem zelo sreèen, da smo konèno vzpostavili sodelovanje z Intervoiceom. To je mednarodna mreža, ki podpira skupine SG v svetu. Sedaj smo tudi mi del tega. Vesel sem, da smo se povezali in da zdaj v Sarajevu poslušamo strokovnjake, ki delujejo na tem podroèju duševnega zdravja, torej na pristopu SG, že 10 ali 20 let. Sem sta prišli dve vrsti strokovnjakov: strokovnjaki po poklicu (»experts by profession«) in strokovnjaki po lastni izkušnji (»experts by experience«). Slobodanka Popoviæ je terapevtka in je strokovnjakinja po poklicu. Rachel Waddingham pa je strokovnjakinja po lastni izkušnji, ker je prešla skozi razlièna ekstremna stanja zavesti, bila oznaèena kot shizofrenik in je oseba, ki še dandanes sliši glasove in dela kot edukatorka in trenerka. In to je nekaj, kar v našem okolju ni tako pogosto, da bi šla oseba, ki ima težave v duševnem zdravju, v javnost in govorila o svojih izkušnjah. To nam je dragoceno. Prav tako cenimo, da z nami sodeluje naše partnersko društvo iz Beograda. Z njimi že tri leta izvajamo druge projekte in zdaj skupaj delamo na vzpostavitvi mreže SG v regiji. Pri prijavah na delavnice se je pokazalo, da so najmanjši del ljudi, ki se zanimajo za to temo – psihiatri in psihologi, ki delajo v sistemu duševnega zdravja. Psihiatri še posebej, ker èutijo velik odpor in celo negirajo in ne upoštevajo nièesar, kar ni biomedicinski model pristopa k psihiènim težavam. Veseli me tudi, da so tukaj ljudje iz Sarajeva in iz Slovenije, Reke, Banje Luke, Beograda, iz Tuzle in drugih mest iz BiH. Sedaj so naši cilji spoznavanje s pristopom SG, mreženje in dogovarjanje o naslednjih korakih.

Rekel si strokovnjak po izkušnji. Kakšna pa je tvoja izkušnja? Kaj si študiral in kakšne so tvoje izkušnje glede tega, o èemer govorimo na teh delavnicah?

Sem diplomirani psiholog, gestalt terapevt v superviziji in eden od snovalcev in predsednik društva Metanoia. To je prvo društvo, ki ima v svojem poslanstvu destigmatizacijo in afi rmacijo oseb, ki imajo psihosocialne težave. Pomembno se nam zdi, da govorijo o tem same osebe s težavami v duševnem zdravju in ne samo strokovnjaki, ki so vsevedni samo zato, ker so to prebrali v knjigah – da se o teh izkustvih govori v skupnosti. Ne na fakultetah, ampak v skupnosti. Tekom študija psihologije v Sarajevu sem bil zelo nezadovoljen s tem, kar je študij nudil, kar so mi prodajali kot psihologijo. Veèina uènega naèrta in veèina delovnih mest, kjer delajo psihologi, je osnovana na kategorizaciji oseb ali na statistiki. V vsakem primeru so pomembne številke in ne ljudje. Moja izkušnja tekom študija psihologije govori o tem, da tam ni bilo èloveka s svojo osebno izkušnjo, osebno zgodbo, imenom, biografi jo in z vsemi neponovljivimi izkušnjami, ki jih je oseba doživela. Tako smo s kolegi, ki so bili enako nezadovoljni s študijem socialnega dela, pedagogike … ustanovili društvo, ki se ukvarja z drugaènim pristopom, ki ni biomedicinski. Naš nameni ni kategorizirati in stigmatizirati ljudi, ki imajo psihiatrièno diagnozo ali kakršno koli drugo oznako. Pomembno je spoštovati in podpreti vsako izkušnjo, tudi èe je nam nerazumljiva, ker je za dotièno osebo stvarna. Zato želimo razvijati razliène alternative in možnosti, med drugim psihoterapijo, pristop SG, pristop odprtega dialoga (»open dialogue approach«), vrstniško podporo v smislu skupin za samopomoè itd. Želimo, da bi javnost, strokovnjaki in uporabniki spoznali vse te možnosti in potem lahko sami izbirali, kaj je bolje za njih. Danes menijo, da je edini naèin obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju – psihofarmacija, predpisovanje zdravil, ter da ima ta tako pomembno mesto, da ni nobene druge alternative. Moje preprièanje je, da je ljudem treba zagotoviti možnost izbire. Tako se jim omogoèi, da èutijo moè in vzpostavijo nadzor nad svojo usodo, da imajo možnost izbire, in da èe ne uspe eno, lahko poskusijo drugo.

Kakšna je tvoja vizija za Metanoio?

Prva naloga Metanoie je, da obstane. V BiH je to za nevladno organizacijo, ki ni vpletena v politiko ali kakšno »mainstream« dejavnost, težko. Ljudje nas ne razumejo in nas ne želijo razumeti in nas namerno ne fi nancirajo. Paradoksalno je, da donacije za projekte dobimo s strani tujih ambasad. Sedaj nas je 25, ki prostovoljno in brez plaèila delujemo v Sarajevu in Banja Luki, in društvo nima nobenega zaposlenega. Vsekakor pa naèrtujemo tudi, da bi v Sarajevu zaèeli s skupine SG. Trenutno imamo štiri programe, ki potekajo vzporedno.

Lahko malce opišeš te štiri programe?

Prvi projekt je bil v bistvu ustanovitev in razvoj društva. Zaèel se je z radijsko oddajo Glas norosti v etru (»Glas ljudila u eteru«), ki se je zaèela leta 2010 v Zagrebu. Poanta te oddaje je, da jo vodijo, urejajo in usmerjajo osebe s psihiatrièno izkušnjo. Take oddaje sedaj potekajo v Sarajevu, Banja Luki in kmalu bodo še v Beogradu. Druga dejavnost so organiziranje obiskov in predavanja tujih strokovnjakov iz polja duševnega zdravja, ki razvijajo drugaène pristope, kot je biomedicinski model v psihiatriji. Tam damo ljudem priložnost, da govorijo iz svoje osebne izkušnje. Tretja dejavnost je program, ki se imenuje Filmski veèeri z Metanoio, na katerih prikazujemo dokumentarne fi lme s podroèja duševnega zdravja, imamo gosta in s publiko govorimo o videnem. Èetrta dejavnost je razvoj pristopa SG.

Torej ste usmerjeni v skupnost. Kakšni so odzivi drugih, ki niso èlani Metanoie? Se ti zdi, da jih s svojimi dejavnostmi dosežete?

Praviloma doživljamo zelo zelo pozitiven odziv ljudi, ki imajo svoje težave, ampak so dobili negativno izkušnjo s sistemom, zato vedo, o èem govorimo. Imamo tudi veliko podporo s strani psihoterapevtov in medijsko podporo v smislu, da nam omogoèijo brezplaène objave. Vendar pa strokovnjaki, ki delajo v psihiatriènem sistemu, nimajo za naše dejavnosti nikakršnega razumevanja.

Intervju pripravila Lara Brglez

Objavljeno v: Kralji ulice, št. 103, december 2014, s. 5.